Programi in projekti

Razvoj in validacija modularnega tetivnega robota za urjenje ravnotežnih odzivov pri osebah nagnjenih k padcem

ARIS L2-60144

Trajanje projekta: 1. 1. 2025 – 31. 12. 2027

Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Vodja: prof. dr. Zlatko Matjačić

Padci so glavni vzrok poškodb pri starejših osebah in posameznikih s težavami pri hoji, ki so posledica različnih nevroloških okvar kot je recimo možganska kap. Zato so potrebne učinkovite strategije za preprečevanje padcev, ki so posledica motenj dinamičnega ravnotežja. Skozi projekt bomo razvili inovativen, modularen tetivni robotski sistem - KEES, ki omogoča urjenje dinamičnega ravnotežja skozi odzive na zunanje motilne sunke. Edinstvena zasnova predlaganega sistema omogoča apliciranje motilnih sunkov med stojo, vstajanjem in usedanjem ter hojo. KEES omogoča emulacijo izgube ravnotežja, ki je lahko posledica zdrsa, spotika ali pa delovanja zunanje sile na hodečo osebo. S primerjavo ravnotežnih odzivov na sunke, ki jih aplicira KEES, z obstoječimi modalitetami izvajanja perturbacij in ocenjevanjem učinkovitosti sistema KEES pri populacijah, ki so nagnjene k padcem, želi projekt validirati KEES kot vsestransko in dostopno orodje za urjenje dinamičnega ravnotežja ter preprečevanje padcev.

 

Posodobitev obravnave mišično-skeletnih bolečin na primarni ravni

Trajanje projekta: 3. 7. 2023 – 30. 9. 2026

Status projekta: v teku

Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (v nadaljevanju URI Soča) v okviru Ambulante za rehabilitacijo oseb s kronično ne-rakavo bolečino od leta 2013 izvajamo zdravstveni program – program interdisciplinarne rehabilitacije oseb s kronično razširjeno bolečino. Program je med uporabniki zdravstvenih storitev in drugimi zdravstvenimi delavci dobro sprejet in naslavlja v Sloveniji dolgo neobravnavane zdravstvene težave, zaradi česar se že ves čas delovanja ambulante soočamo s težavo predolge čakalne dobe. URI  Soča je edina zdravstvena ustanova v Sloveniji, ki nudi takšno zdravstveno storitev, naša vizija pa je, da omogoča razvoj zdravstvene storitve interdisciplinarne obravnave kronične bolečine, opravlja nalogo terciarnega centra in učne ustanove in s tem omogoča razvoj klinične prakse na državni ravni. S tem razlogom smo na URI Soča pristopili k projektu Posodobitev obravnave mišično-skeletnih bolečin na primarni ravni. Partner projekta je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Več informacij

 

Pameten hodnik za oceno hoje

ARIS J3-4530

Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2025 

Nosilna ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Vodja: prof. dr. Helena Burger

Večina ljudi, ki potrebuje rehabilitacijo, ima težave pri hoji. Da bi lahko izboljšali hojo in funkcioniranje osebe ter zmanjšali omejitve pri hoji, moramo hojo, težave in omejitve pri hoji najprej izmeriti in oceniti ter tako količinsko opredeliti težavo. V projektu bomo uporabili optične merilne sisteme brez markerjev in brezkontaktne tehnologije za samodejno digitalizacijo gibanja osebe med hojo po bolnišničnem hodniku. Z ustrezno programsko opremo bomo naredili kinematično analizo digitalizirane hoje. Klinični cilji predlaganega projekta so preučiti uporabnost in natančnost podatkov v klinični praksi. V primeru pozitivnih rezultatov projekta je dolgoročna vizija namestitev sistema na hodnike zdravstvenih domov, domov za ostarele in bolnišnic, kar bi omogočilo izvajanje nemotečih meritev hoje pacientov, s čimer bi odpravili ovire za uporabo kvantitativne analize gibanja za klinično odločanje.

 

Raziskovanje na področju javnega zdravja 
ARIS P3-0339

Trajanje programa: 1. 1. 2022 - 31. 12. 2027 
Vodja programa na URI Soča je prof. dr. Helena Burger.

Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa pomenijo raziskave javnega zdravja pomemben prispevek k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Raziskovalni program vsebuje štiri programske sklope: 

• družinsko medicino, 
• epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, 
• genomiko in javno zdravje, 
• rehabilitacijsko medicino. 

Celoten programski sklop se ukvarja z izzivi in možnostmi, ki jih razvoj modernih tehnologij prinaša na teh področjih. Na področju rehabilitacije je ključnega pomena merjenje zdravja posameznika in populacije na enoten način. 

Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju 
ARIS P2-0228 

Trajanje programa: 1. 1. 2022 - 31. 12. 2027 
Vodja programa na URI Soča je prof. dr. Zlatko Matjačić. 

Raziskovalne vsebine šestletnega raziskovalnega programa z nacionalne liste raziskovalnih programov zajemajo celoten spekter proučevanja gibanja, razvoja ustreznih tehnologij, klinično evalviranje ter razvoj novih diagnostičnih, terapevtskih in merilnih metod na področjih evalvacije in urjenja gibanja zgornjega uda, vodenja kompleksnih rehabilitacijskih naprav, urjenja vzdrževanja ravnotežja in izvajanja funkcionalnih gibov med stojo, vstajanjem in usedanjem ter hojo.

 

Dolgotrajni covid kot zapuščina pandemije: psihološki simptomi, psihosocialni dejavniki in posledice

ARIS J5-4591

Trajanje projekta: 1. 10. 2022 - 30. 9. 2025 

Nosilna ustanova: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, nosilec: doc. dr. Gaja Zager Kocjan

Sodelujoča ustanova: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča

Koordinator v URI Soča: doc. dr. Urša Čižman Štaba

Čeprav prebolevanje covida-19 pri različnih osebah poteka raznoliko, ima delež obolelih dolgotrajne simptome oz. se soočajo s simptomi dolgotrajnega covida-19 ali t. i. post-akutnimi posledicami covida-19 (PASC). Kot kaže, je PASC posledica pandemije, ki bo nekatere spremljala še dobršen čas po njenem izteku, zato je pomembno, da se ga temeljito preuči in ugotovi, v čem se razlikuje od posledic pandemije pri posameznikih, ki covida-19 niso preboleli ter prepozna optimalne načine njegove obravnave in razvoj intervencij oz. podpornih ukrepov za posameznike, ki se z njim soočajo. Namen projekta je opisati psihološke simptome PASC in preučiti, kako se povezujejo s fizičnimi simptomi, identificirati psihosocialne dejavnike razvoja PASC, preučiti posledice PASC za funkcionalno sposobnost in kakovost življenja posameznikov s PASC in na podlagi pridobljenih empiričnih spoznanj opredeliti možne pristope k sekundarni in terciarni preventivi ter kurativi PASC v Sloveniji. V predlaganem projektu bomo razvili celovit psihosocialni model simptomov, dejavnikov in posledic PASC in na njegovi osnovi oblikovali smernice za psihodiagnostiko, psihološko obravnavo in podporo osebam s PASC.