Sprejemni kriteriji

A. Nezgodna in hipoksična okvara možganov

Bolniki po zaključenem akutnem obdobju zdravljenju nezgodne ali hipoksično okvare možganov, ki:

• imajo pomembne težave pri gibanju in na kognitivnem področju in pri katerih je očitno, da bi bil intenziven rehabilitacijski program izboljšal funkcijsko stanje;
• imajo stabilne vitalne funkcije in ne potrebujejo več ukrepov in postopkov intenzivne nege oziroma stalnega nadzora vitalnih funkcij;
• njihovo zdravstveno stanje dovoljuje prekinitev fizikalne terapije in respiratorne fizioterapije ob koncu tedna;
• imajo ohranjeno pozornost / so lahko zbrani, kar jim omogoča razumevanje in hoteno izvajanje navodil osebja ter so sposobni izraziti svoje potrebe (kakršne koli);
• njihovo funkcijsko stanje dovoljuje, da lahko začnejo s programi intenzivne aktivne rehabilitacije;
• so njihovi svojci pripravljeni na aktivno sodelovanje v rehabilitacijskih programih;
• imajo urejeno nastanitev po zaključku obravnave na oddelku.

Če bolnik izpolnjuje kriterije, specialist fizikialne in rehabilitacijske medicine URI - Soča po oceni njegovega stanja opredeli časovne okvire sprejema (takoj, s kratkim zamikom, z daljšim zamikom) in vpiše bolnika na čakalno listo. Specialist poda navodila za nadaljnjo obravnavo in spremljanje bolnikovega funkcijskega / kliničnega stanja do sprejema na oddelek.

Če bolnik trenutno ali dokončno ne izpolnjuje kriterijev za sprejem iz kakršnih koli razlogov, specialist o tem obvesti zdravnika, ki je bolnika na rehabilitacijo napotil, in razloži razloge za tako mnenje. Specialist poda navodila oziroma priporočila o nadaljnji obravnavi oziroma namestitvi bolnika.

Bolniki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za sprejem na oddelek:

• bolniki v kroničnem obdobju po možganski poškodbi;
• bolniki v trajnem vegetativnem stanju;
• otroci in mladostniki, za katere je primernejša namestitev na otroškem oddelku;
• bolniki, katerih splošno zdravstveno in duševno (kognitivno) stanje onemogoča ustrezno sodelovanje v programih rehabilitacije;
• bolniki, ki imajo vedenjske motnje, ki niso obvladljive na rehabilitacijskem oddelku in je za njih ustreznejše zdravljenje na oddelku za psihiatrijo.

B. Multipla skleroza

Kriterij I:

Bolniki, kjer je utemeljen »prvi sprejem v program rehabilitacije«:

• z novo ugotovljeno boleznijo po zaključenem zdravljenju na nevrološkem oddelku in v kliničnem ali funkcionalnem stanju, pri katerem lahko utemeljeno pričakujemo izboljšanje v programih rehabilitacije.

Kriterij II:

Bolniki, kjer je utemeljen »ponovni sprejem v program rehabilitacije«:

• po zdravljenju zagona bolezni na nevrološkem oddelku in kjer je izvid oz. predlog za sprejem podprt s strani specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Kriterij III:

Bolniki, kjer je utemeljen t.i. »program obnovitvene rehabilitacije«, kar pomeni, da bolnik zaradi:

• novega kliničnega ali funkcionalnega stanja ali
• evidentnega poslabšanja že predhodno prisotnega kliničnega ali funkcijskega stanja potrebuje eno od intervencij storitve terciarne ravni kot so navedene v »odpustnem formularju«.

Kriterij IV:

• Bolnik je sprejet na oddelek primarno zaradi aplikacije Botulinum Toksina.

C. Hospitalno obravnava bolnikov z živčno mišičnimi boleznimi (ŽMB)

1. Obdobje po postavitvi diagnoze

V tem obdobju je kompleksna rehabilitacijska obravnava najbolj potrebna, smiselna in uspešna. Bolnika je potrebno naučiti sprejeti bolezen in se ustrezno boriti proti posledicam bolezni, potrebno ga je naučiti načinov in postopkov vzdrževanja mišične moči in preprečevanja razvoja oziroma poslabšanja posledic bolezni kot so kontrakture, skolioza, motnje govora, požiranja, dihanja, itd.

2. Akutno poslabšanje osnovne bolezni

V obdobju po akutnem poslabšanju stanja osnovne bolezni je potrebno rehabilitacijsko obravnavo intenzivirati, da povrnemo vsaj del v obdobju akutnega poslabšanja bolezni izgubljenih funkcij.

3. Stanja po poškodbah (zlomi kosti, poškodbe sklepov – vezi in mišic, največkrat kot posledica padcev)

S fizikalno terapevtskimi metodami je potrebno pospešiti postopke regeneracije, bolnika je potrebno kar se da hitro aktivirati, da ponovno pridobimo oziroma čim bolj zadržimo funkcijske sposobnosti, ki jih je bolnik imel pred poškodbo.

4. Stanja po operacijah

Če so bolniku opravili operacijo na gibalih, ga je potrebno naučiti novih načinov gibanja oziroma izvajanja aktivnosti in na ta način izboljšati funkcijske sposobnosti. Če je imel operacijo na drugih organskih sistemih pa je rehabilitacijska obravnava potrebna, da čim bolj zmanjšamo obdobje neaktivnosti in z intenzivno vadbo poskušamo povrniti funkcijske sposobnosti.

5. Oskrba z zelo zahtevnimi medicinskimi in tehničnimi pripomočki

Da je takšna oskrba ustrezna, uspešna in odgovorna, je potrebno dolgotrajnejše testiranje, preizkušanje in učenje uporabe pripomočkov.

D. Ekstrapiramidna obolenja

• Napredovala bolezen z izrazito zmanjšanimi funkcijskimi sposobnostmi za opravljanje aktivnosti vsakdanjega življenja in gibanja;
• Kadar so potrebni zahtevnejši postopki rehabilitacijske medicine (funkcijsko testiranje, oprema s tehničnimi pripomočki, specifični program nevroterapevtske obravnave, delovne terapije in logopedske obravnave).

E. Kriteriji za vključitev v program rehabilitacije po zdravljenju benignih in malignih možganskih tumorjev
Pri odločitvi za sprejem bolnika v celostno obravnavo na terciarnem nivoju sledimo, kot na vseh drugih področjih rehabilitacije, principom postavljanja ciljev rehabilitacije, ki morajo biti specifični, merljivi, realno dosegljivi glede na izhodiščno klinično in funkcijsko stanje, relevantni za bolnikov način in kakovost življenja ter izvedljivi v realističnih časovnih okvirjih.
Kriteriji za vključitev v program celostne obravnave so:
1. Osnovna indikacija za sprejem bolnika v program celostne in tudi zahtevne rehabilitacije je, da bolnikovo klinično in splošno zdravstveno stanje omogoča njegovo sodelovanje v programih najmanj dve uri dnevno, ter da je kognitivno in sporazumevalno zmožen slediti navodilom in podajati povratne informacije.
2. Bolnik je zaključil program pooperativne radio- in kemoterapije, ali je vsaj v zaključnem obdobju.
3. Bolnikovo funkcijsko stanje pred vključitvijo v program, ocenjeno z Lestvico po Karnofskem mora dosegati najmanj 50 točk, kar pomeni stanje vsaj minimalne samostojnosti v dnevnih aktivnostih, priporočljivo pa je, da se bolnikova stopnja samostojnosti in funkcioniranja pred začetkom celostne rehabilitacije izboljšuje, ne pa stagnira ali regredira.
4. V kolikor gre pri bolniku izključno za okvaro na področju gibanja zaradi ohromelosti udov, mora ta biti razpršena, oz. mora presegati klinično izraženo prizadetost le enega uda, ali pa je prisotna izrazita ataksija in motnje ravnotežja, ki predstavljajo nevarnost za padec in so popravljive. Za doseganje funkcionalnega gibanja je potrebna daljša nevrofizioterapevtska in delovnoterapevtska obravnava z uporabo PNF tehnik in oprema z medicinskimi  pripomočki, katerega uporabnost je vezana na daljše učenje oz. prilagajanje.
5. V primeru blažje gibalne oviranosti, ki se kaže z prizadetostjo enega uda (monopareza ali monoplegija), je za vključitev v program celostne rehabilitacije potrebna vsaj še okvara enega funkcijskega sistema, npr.:
– okvara kognitivnih funkcij (vključno z motnjami vedenja in čustvovanja)
– okvara sporazumevanja
– okvara požiranja
– okvara nadzora odvajanja vode in/ali blata
– izrazita utrudljivost
– prisotna okvara zmožnosti potrebnih za vračanje na delovno mesto, kjer je z vidika kliničnega stanja smiselna takojšnja ocena specialista MDPŠ in vključitev v program celostne ocene potencialov za vračanje na delovno mesto v sodelovanju s Centrom za poklicno rehabilitacijo.
Bolnike, ki imajo prisotno blažjo motorično prizadetost ali blag kognitivni upad vodimo v sklopu ambulantne obravnave.

V primeru nejasnosti oz. potrebe po dodatni opredelitvi indikacij ter ob predhodnem individualnem dogovoru z lečečim onkologom, se telefonsko ali po e-pošti dogovorimo za hitri triažni pregled na oddelku z napotnico »hitro« in VZS 2520.
Telefonska številka za naročanje: 01/4758471, e-naslov: patricija.rojc@uri-soca.si

Odgovorni zdravnik: mag. Klemen Grabljevec, dr. med.